Kaj je bolečina?

Bolečina je navadno zaščitni mehanizem, ki opozori možgane, ko je telo na nek način poškodovano. Živci na prizadetem območju pošljejo signale po hrbtenjači do možganov, ti določijo mesto poškodbe in sprožijo proces celjenja.
Signale bolečine lahko sprožijo:

• fizična poškodba ali okvara, npr. zvin gležnja ali poškodbe, povezane z dolgotrajnim stanjem, kot je osteoartritis;

• kemikalije v telesu, ki dražijo živčne končiče (npr. ob okužbi, preobremenitvi ali poslabšanju kronične bolezni, kot je revmatoidni artritis);

• poškodba živcev, zaradi katere živci pošiljajo bolečinske signale brez jasnega fizičnega vzroka (npr. pri kompleksnem regionalnem bolečinskem sindromu).
  Ko pride do poškodbe ali okvare tkiva, živci na prizadetem delu postanejo preobčutljivi in lažje sprožijo bolečinske signale – to nas varuje pred dodatno škodo. Ob celjenju se občutljivost navadno zmanjšuje in bolečina popušča.
  Kadar bolečina moti vsakdanja opravila, lahko analgetiki pomagajo tako, da blokirajo ali zmanjšajo bolečinske signale (čeprav ne odpravijo vzroka). Bolečina pa ni samo telesni občutek – ima tudi čustvene učinke, ki jo lahko okrepijo ali omilijo.

Kaj je dolgotrajna bolečina?

Zdravniki kot dolgotrajno (kronično) bolečino opredelijo bolečino, ki traja več kot 12 tednov ali dlje, kot bi pričakovali glede na vrsto poškodbe oziroma stopnjo okvare.
Včasih lahko odkrijemo specifičen vzrok (npr. artritis ali poškodbo/okvaro živcev), pogosto pa občutek bolečine ni več neposredno povezan z začetno poškodbo. Povezave med živci in možgani se lahko porušijo, živci ostanejo neobičajno občutljivi in še naprej pošiljajo signale, tudi ko se fizični problem že umiri.
Naravno je, da želimo boleči del ščititi (počivati, manj uporabljati, podpirati). Sčasoma neuporaba vodi v oslabelost mišic, slabšo telesno pripravljenost, več utrujenosti in več zvinskih/razteznih poškodb – nastane začaran krog.

Kako lahko bolečina vpliva nate?

Bolečina lahko oteži vsakdanje dejavnosti doma, pri delu ali v prostem času. Zaradi zaščitnega vedenja se izogibamo opravilom, ki povečajo bolečino, ali se odpovemo dejavnostim, ki bi nas sicer veselile.
Pri dolgotrajni bolečini se pogosto pojavijo:

• težave s spanjem,

• manj telesne dejavnosti,

• težave pri vsakdanjih opravilih,

• manj družinskih in socialnih aktivnosti,

• težave s koncentracijo in spominom,

• utrujenost, prirast telesne mase,

• stranski učinki zdravil,

• odsotnost z dela, težave pri delu ali zgodnja upokojitev,

• spremembe v odnosih ali spolnosti.
  Če tvoja zdravstvena ekipa ne najde vzroka, se lahko počutiš razočarano ali nerazumljeno, včasih se porodi celo dvom, ali je bolečina »resnična«.

Zdravila

Večina zdravil za bolečine zaradi artritisa, sklepov ali mišic spada med:

• analgetike (protibolečinska),

• nesteroidna protivnetna zdravila (NSAID),

• steroide.
  Druga zdravila se uporabljajo v posebnih primerih. Vsa spodaj opisana zdravila lajšajo simptome – ne odpravijo poškodbe ali ne »pozdravijo« osnovne bolezni. Pomembno je najti ravnovesje med koristjo in stranskimi učinki (ti so odvisni od osebe in trajanja). Pogosto je smiselno močnejša zdravila prihraniti za obdobja hujših bolečin ter preizkusiti tudi nestrokovne (samopomočne) pristope. Občasno skupaj z zdravnikom preglej terapijo.

Analgetiki (protibolečinska)

• Paracetamol (»enostavni« analgetik).

• Opioidni/kompleksnejši analgetiki, kemijsko povezani z morfinom (včasih v kombinaciji s paracetamolom, npr. co-codamol, co-dydramol).

• Tramadol, oksikodon, počasno sproščujoči morfin ali obliži s fentanilom/buprenorfinom.

Nesteroidna protivnetna zdravila (NSAID)

• Aspirin ali ibuprofen brez recepta.

• Diklofenak, naproksen, indometacin na recept.

• Lokalna mazila/gele (npr. ibuprofen, diklofenak).

• Koksibi (npr. celecoxib) – namenjeni lajšanju bolečine in vnetja z nižjim tveganjem za prebavila kot starejši NSAID.

Steroidi

• Tablete (navadno prednizolon) – npr. pri polimialgiji revmatiki (PMR), ko drugo ne pomaga.

• Injekcije v sklep ali v mehka tkiva okoli sklepa.
  Steroidne injekcije se za dolgotrajno bolečino načeloma ne uporabljajo zaradi možnih stranskih učinkov, občasno pa pomagajo pri poslabšanjih (npr. osteoartritis). Versus Arthritis

Druga zdravila pri dolgotrajni bolečini

• Antidepresivi (npr. amitriptilin) v nižjih odmerkih za lajšanje bolečine in spanje.

• Antiepileptiki (npr. gabapentin, pregabalin) – posebej koristni pri nevropatski bolečini.

Blokade živcev in druge injekcije

Včasih se uporabljajo lokalne injekcije (lokalni anestetik + steroid), ki delujejo neposredno na živec. Niso primerne za vse oblike bolečine, lahko pa pomagajo pri:

• osteoartritisu malih sklepov hrbtenice,

• ukleščenju živcev v spodnjem delu hrbta.
  Za natančno mesto injiciranja so pogosto potrebne preiskave (MRI, CT).

Fizične terapije

Ročne terapije

Fizioterapevti, osteopati in kiropraktiki uporabljajo:

• manipulacije in raztezanje,

• metode, kot so ultrazvok, laser, interferenčna terapija,

• vadbene programe za moč in splošno kondicijo.
  Izberi usposobljenega strokovnjaka (najbolje po napotilu zdravnika). Pri nekaterih stanjih (npr. bolečine v križu) lahko koristi tudi Aleksandrova tehnika (zavedanje drže, sprostitev, zmanjšanje mišične napetosti).

TENS (transkutana električna nevrostimulacija)

TENS z majhnimi električnimi sunki povzroča mravljinčenje in zmanjša občutljivost živčnih končičev v hrbtenjači ter s tem moti bolečinske signale. Številnim pomaga, posebej pri poškodbah živcev. Za namestitev elektrod, frekvenco, jakost in trajanje se posvetuj s fizioterapevtom.

Akupunktura

Zelo drobne igle se vstavijo v določene točke na telesu. Akupunktura lahko preusmeri bolečinske signale in spodbudi endogene analgetike (endorfine, enkefaline). Uporabljajo jo zdravniki in drugi izvajalci; učinek je pogosto dober.

Hidroterapija

Vaje v topli vodi mnogim nudijo udoben in učinkovit način za gibanje sklepov skozi celoten obseg ter za raztezanje in krepitev. Voda ogreje in razbremeni sklepe (vzgon). Dostop do bolnišničnih bazenov je lahko omejen; ponekod je možen plačljiv izvenurni dostop. Javni bazeni so običajno hladnejši, vendar so aqua-aerobika in podobni programi varen in prijeten način vadbe; ponekod jih nudijo tudi hoteli s spa-programi.

Opornice

Delovni terapevt (OT) lahko predlaga opornice (najpogosteje za roke, lahko tudi za vrat ali stopalo). Lahko so konfekcijske (npr. neopren) ali individualno izdelane iz plastike. Namen: odmor sklepa in zmanjšanje bolečine ali pravilen položaj za preprečevanje deformacij in boljšo funkcijo. Pretirana raba povzroča oslabelost mišic, zato jih je treba uporabljati po navodilih in redno snemati, da koža diha.

Psihološke terapije

Kognitivno-vedenjska terapija (KVT/CBT)

CBT je skupek pristopov, namenjenih:

• obvladovanju simptomov, ali

• spremembi vedenja za boljše delovanje v vsakdanjem življenju.
  Izhaja iz medsebojne povezanosti misli, prepričanj, čustev, vedenja in situacij – z razumevanjem in spremembami teh povezav lažje naslovimo problem. CBT ne ustreza vsem, je pa dobro uveljavljen pristop za izboljšanje razpoloženja, zdravja in funkcionalnosti. Ne gre le za pogovor, temveč za učenje veščin (npr. soočanje s strahom pred bolečino, ki ovira aktivnost)..

Mindfulness (pozornostno zavedanje)

Cilj je osredotočanje na sedanji trenutek namesto na misli o izkušnjah. Pomaga razmisliti o izbirah in ne delovati impulzivno v stiski. Najbolje ga je preizkusiti v praksi.
Preprost vajo za okus:

1. za nekaj minut se ustavi; 2) opazuj 5 stvari, ki jih vidiš; 3) prisluhni 5 stvarem, ki jih slišiš; 4) začuti 5 občutkov na površini telesa.
   Mnogi strokovnjaki nudijo usposabljanja za mindfulness.

Samopomoč

Dolgotrajna bolečina močno vpliva na zmožnost opravljanja vsakdanjih dejavnosti. Nekaterim gibom se začneš izogibati, a pomembno je ostati čim bolj aktiven, sicer pride do izgube moči in koordinacije. Spodnji predlogi ti lahko pomagajo tudi zmanjšati potrebo po zdravilih.

Vadba

Dolgotrajna bolečina spremeni način gibanja: manj uporabljaš določene sklepe ali pa na splošno znižaš aktivnost → postopoma se zmanjšajo gibljivost, mišična moč, koordinacija in ravnotežje (brez nujnega zmanjšanja bolečine). Z zaščitnim vedenjem obremeniš druge dele telesa in ustvariš sekundarne bolečine.
Povečanje telesne aktivnosti in dobra držа pomagata:

• pri vsakdanjih opravilih,

• boljšem počutju,

• več energije,

• spanju,

• telesni teži (zlasti ob bolečinah v nogah).

Kako postopno povečam aktivnost?

• Začni hoditi malo več vsak dan.

• Skupinske aktivnosti (skupine v skupnosti/rekreacijski centri/knjižnice/ambulante) so odlične in nudijo tudi socialno podporo.

• Hoja je posebej dobra – programi »Walking for Health« ponujajo sprehode za vse nivoje; hodi zravnano in z aktivnim trupom.

• Tai či in čigong (nežna, nizko-udarna gibanja stoje ali sede) sta primerna za vsakogar.

• Joga je dokazano koristna pri bolečinah v križu (manj bolečine, lažje izvajanje opravil).
  Pred začetkom preveri usposobljenost vaditelja

Varovanje sklepov

Razumi, kako tvoje stanje vpliva na sklepe, da boš našel/a načine gibanja brez nepotrebnih obremenitev. Delovni terapevt lahko svetuje tehnike zaščite in pripomočke ter predlaga prilagoditve doma/na delu. Cilj ni prenehati uporabljati bolečih sklepov, temveč jih uporabljati pametneje.

Tempiranje (pacing)

Pri kronični bolečini je pogosta izčrpanost (fatigue). Ključ je ravnovesje med aktivnostjo in počitkom:

• Preveč počitka → okorelost, oslabelost mišic.

• »Nabiranje« opravil na dobre dni → naslednji dan več bolečine in utrujenosti.
  Praktično: 3–5-minutni odmori vsakih 30–45 min (ali 30 sekund vsakih 5–10 min, če ti to bolj ustreza); izmenjuj naporna in lažja/prijetnejša opravila. Beleži vzorce dneva, ko se bolečina/utrujenost poslabša, in išči rešitve. Pri tem lahko pomagajo OT/fizioterapevt/psiholog.

Sproščanje

Različne tehnike lahko zmanjšajo bolečino in stres: vodenje po mirnih prizorih (guided imagery), progresivna mišična relaksacija, meditacija, dihalne vaje. Nekaj tehnik zahteva učitelja, vse pa terjajo redno prakso. Kratke, v dnevne aktivnosti vgrajene vaje so pogosto najbolj uporabne.

Dober nočni spanec

Bolečina otežuje uspavanje in prekinja spanec; pomanjkanje spanja pa spet okrepi bolečino. Pomagajo rutina pred spanjem (topla kopel, pomirjujoča glasba, sprostitev), opora vzglavnika, izogibanje kofeinu in TV tik pred spanjem. Zdravila za spanje so delno učinkovita in niso idealna za dolgoročno rabo; pri vztrajnih težavah lahko pomaga CBT za nespečnost (napotitev pri osebnem zdravniku).

Boljše spoprijemanje pri delu

Pomagajo praktične veščine (zaščita sklepov, tempiranje, vadba, sproščanje). Delovni terapevt lahko oceni delovne naloge, predlaga prilagoditve delovnega okolja in po potrebi sodeluje z delodajalcem (tudi ocena na delovnem mestu).

Drugi nasveti za samopomoč

Koristni so lahko: toplotna blazinica/riževa blazinica/termofor, led ali hladen obkladek, masaža (tudi s kremami s toplim učinkom), počitek in kakovosten spanec (ob trajni motnji spanja se pogovori z zdravnikom). Te tehnike so pogosto v pomoč po poškodbi ali pri nenadnih poslabšanjih artritisa ali bolečin v hrbtu.

Je tvoje obvladovanje bolečine pravo zate?

Ker nihče drug ne doživlja tvoje bolečine, lahko samo ti presodiš, kateri postopki/terapije so pravi zate – kar je težko, če si potrt/a ali tesnoben/na ali ne poznaš lokalne podpore.
Vzemi si čas in premisli, kaj je delovalo, kaj ne, in kaj ti je pomembno. Dober prvi korak je razmisliti, kako bolečina vpliva na tvoje življenje.
Poskusi dokončati stavke: »Odkar se je moja bolečina začela … več časa razmišljam o … / manj časa razmišljam o … / več časa počnem … / manj časa počnem …«

Kaj delaš za obvladovanje bolečine?

Metode, ki jih ljudje uporabljajo: zdravila, motenje pozornosti, iskanje informacij, prilagoditev doma, homeopatija, bolniški dopust, počitek, sproščanje, opornice/pripomočki, iskanje diagnoze, masaža, kiropraktika, obisk osebnega zdravnika, alternativna zdravljenja, pritoževanje, zanikanje bolečine, prošnja za pomoč, prenehanje bolečih aktivnosti, drugo mnenje, vadba, iskanje »pravega odgovora«, tempiranje aktivnosti, operacija, hidroterapija, akupunktura.
Seznam ni dober ali slab sam po sebi – nekaj metod deluje pri nekaterih, ne pa pri vseh. Pri vsaki si zastavi:

• Ali mi je to res dolgoročno pomagalo?

• Ali mi pomaga živeti življenje, ki ga želim (zlasti dolgoročno)?
  Na podlagi koristi vs. vloženega časa/energije presodi, česa več poskusiti in kaj zamenjati.

Ali tvoje obvladovanje deluje?

Včasih vztrajamo pri nečem, čeprav ne napredujemo; drugič nas zmede/straši in odnehamo. Pri svojih metodah se vprašaj:

• Ali so uspešne?

• Ali izboljšujejo tvoje življenje?

• Se kdaj počutiš, kot da obtičiš?

• Ti nadzor bolečine kdaj onemogoča to, kar želiš početi?
  Iskanje pomoči je koristno, ko deluje, lahko pa nas zadrži, če ne deluje – in življenje se začne vrteti okoli bolečine. Če nekatere metode ne pomagajo, se posvetuj z zdravstveno ekipo (nekaterih terapij ni varno nenadoma prekiniti).
  Če si ujet/a v zanko, poskusi preusmeriti fokus na cilje in pogoje, ki te bodo tja pripeljali.
  Preprosta vaja s preusmerjanjem fokusa (»prst pred obrazom«) te spomni, da lahko izbiraš koto pogleda – širši pogled pogosto prinese boljšo sliko in več zaupanja, da kot merilo uspeha uporabiš kakovost svojega življenja.